Blog
Moji prispevki
Jesensko premišljevanje
Razmišljam o jeseni in postavim jo v okvir življenja. Ali niso letni časi učitelji življenja. Ko se narava prebudi in je polna življenske energije in rasti, mi misli odpotujejo v otroštvo in mladost, v hotenje in v vero, da bo trajalo večno. Ko te življenje sooči z omejitvami in razočaranji, poskušiš znova, si opomoreš in greš z izkušnjami naprej, mogoče celo ne veš, kaj bi z njimi. Pride zrelost - poletje, ki je napolnjeno s svetlobo, sence postavljaš v koordinate izkušenj in zrelosti, čutiš, da je vredno, vse zori in te napolnjuje z novo energijo. Ko pa se znajdeš v tretjem življenskem obdobju, v jeseni življenja, ko so spomini in izkušnje celo manj prijetni, boleči, dozorevaš v spoznanju, da je pred tabo čas introspekcije, ko se poglobiš vase in na prehojeno pot. Osujejo se nerealna pričakovanja, vse bolj veš, da prihaja čas premišljevanj o sebi, ko si bolj dobrohoten do lastnih napak in spodrsljajev, ko postaneš hvaležen za tople žarke sonca, ki te božajo v pozni jeseni in se pripravljaš na zrelo zazrtje vase. To pomaga pri ponovnem prebujanju v novo življensko obdobje in v novo rast pomladi. Tudi zato imam rada jesen, da me opomni na minljivost in spremenjeni pozornosti od zunaj na noter.